Sem mama dveh otrok. Starej\u0161i je v fazi pubertete. Je umirjen pubertetnik, ki ima rad mir in \u010das zase. Takrat se zaklene v sobo in poslu\u0161a glasbo, seveda s slu\u0161alkami na u\u0161esih. Hvala bogu!<\/p>\n\n\n\n
V tej fazi, ko ustvarjam svojo samostojno pot, kot hipnoterapevtka, mi je uspelo z otrokoma navezati bolj pristen stik.<\/p>\n\n\n\n
Vsako jutro je na\u0161 obred \u010daj\u010dek, pogovor in potem gremo vsak po svojih opravkih. Naj povem, da sem prej, ko sem \u0161e hodila v slu\u017ebo, bila tak \u010das \u017ee na delovnem mestu, \u0161e predno sta se onadva zbudila.<\/p>\n\n\n\n
Ko prideta iz \u0161ole, ju vpra\u0161am, kako je bilo. Moj namen je, da se pove\u017eemo, da se izra\u017eata, da povesta, \u010de je bilo karkoli problemati\u010dnega, da se pogovorimo o tem, da o\u010distimo te negativne energije. Bistvo vsega tega je, da se po\u010dutita doma varne in da smo jima vedno na voljo, ne glede ne to, kaj se zgodi. Nikoli ni tako hudo, da se tega ne da urediti.<\/p>\n\n\n\n
Pa mi je bilo zanimivo… ko je starej\u0161i sin pri\u0161el domov, sem ga vpra\u0161ala kako je bilo in vedno je bil odgovor “borring”. Vsak dan. Ga vpra\u0161am, kaj ste po\u010deli? Ni\u010d kaj takega. Ocene so bile pa tudi tako tako. Saj ne, da so ocene zelo pomembne, samo sistem je narejen tako, kot pa\u010d je. Sva se za\u010dela pogovarjati, glede na to, da je v 8. razredu, kaj si \u017eeli postati. Pa sploh ne ve. Super! Pa greva vse srednje \u0161ole pregledat, kaj je zanimivega. On bi se ukvarjal s \u0161portom. Njemu je to ok. Bi rad postal osebni trener? Ne. Kaj bi bil u\u010ditelj \u0161porta? To tudi ne. Ja, kaj pa bi rad postal? Pa sva se pogovarjala in pogovarjala. \u010cez \u010das pove, da bi bil on policaj. \u0160it! Ja, sanje vsake mame in o\u010deta. Pa resno? Ja, on se odlo\u010di, da bo policaj. OK. Sprejmem to, \u010deprav si mislim, kot da ni kaj drugega na tem svetu. On bi rad pomagal ljudem in lahko se \u0161e ukvarja s \u0161portom. Prav. Gremo v akcijo. Srednje policijske \u0161ole v Tacnu ni ve\u010d. Je samo vi\u0161ja \u0161ola, to pomeni, da mora prej narediti srednjo \u0161olo. Ok. Katero? Strojno. Ok. Za to srednjo \u0161olo, potrebuje\u0161 bolj\u0161e ocene kot jih ima\u0161. Mu razlo\u017eim, da se upo\u0161tevajo ocene 7,8, in 9 razreda, sploh \u010de je omejitev vpisa in kaj pomeni omejitev vpisa.<\/p>\n\n\n\n
Samo kaj je najpomembnej\u0161e? Otrok je dobil CILJ. Kaj se zgodi, ko imamo CILJ pred sabo? Fokusira\u0161 se na cilj, ne izgublja\u0161 energije in motiviran si, da se potrudi\u0161, da dose\u017ee\u0161 cilj. FOKUS, to je to, notranja motivacija. <\/p>\n\n\n\n
\u0160e to omenim, da imajo v \u0161oli dve lo\u010deni skupini, pri matematiki, sloven\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini. Z razlogom, da u\u010ditelji la\u017eje delajo z njimi. Zanimivo pa je to, da v eni skupini so otroci z bolj\u0161imi ocenami, v drugi pa otroci s slab\u0161imi. A bej\u017e. Ful se strinjam s tem. In vsi obdelujejo enako snov, in tudi u\u010ditelji se med seboj pogovarjajo in tako naprej\u2026 Ne bomo proti temu sistemu, \u0161koda energije.<\/p>\n\n\n\n
S tem, ko sem se z otrokom pogovarjala, da je ustvaril CILJ in se sam motiviral, so se ocene izbolj\u0161ale. Nisem \u010dakala u\u010ditelje, kaj bodo naredili, nisem se upirala sistemu.<\/p>\n\n\n\n
Naredila sem tako, kot sem za\u010dutila. Poglej ga, zlomka… uspelo mi je. Otrok je pri pouku pohvaljen, kar je super \u0161e toliko bolje za njega. Dodatna motivacija in vzpodbuda. Ne glede na to, v kateri skupini je otrok, \u017ee mi kot star\u0161i lahko otroku zelo pomagamo, \u010de se pogovarjamo z njimi. \u010cigavi pa so otroci? Kdo so njihovi skrbniki? Kdo jim bo pomagal? Na koga se lahko obrnejo? Dajmo jim vedeti, da smo tukaj in da se lahko na nas obrnejo kadarkoli. \u010cakati druge je nesmiselno. Vzeti \u017eivljenje v svoje roke in postati kreator svojega \u017eivljenja. Otroke sprejeti tak\u0161ne, kakr\u0161ni so. Ne glede na to, kaj si \u017eelijo, tudi \u010de je proti na\u0161im pri\u010dakovanjem. Otroci so pri\u0161li na ta svet z dolo\u010denim razlogom in mi jim pri tem pomagajmo, da bodo izbolj\u0161ali ta svet.<\/p>\n\n\n\n
Pa \u0161e eno sprejemanje me je doletelo! \u017deli postati SPECIALEC?!<\/p>\n\n\n\n
Ja, kaj naj naredim? Ga prepri\u010dujem, da to ni ok? Ali mu pomagam, da sledi svojemu srcu, \u010de si to \u017eeli postati? Prvo sprejemanje naju kot star\u0161a, da si \u017eeli to postati. Drugi\u010d, ja se bom potrudila, da ga nau\u010dim vrednote, ki so za njega dobre. Da ostane zvest samemu sebi, da se ima rad, da deluje tako, kot je skladno z njim. Delovanje iz srca, ljubezen do sebe, sprejemanje, spo\u0161tovanje in zaupanje. In vem, da mu bo uspelo. Kaj pa drugega preostane? Otrok ima dodelan na\u010drt, \u017ee to\u010dno vse ve, kaj mora narediti, katera usposabljanja ga \u010dakajo in tako naprej. Na\u0161el je smisel v \u017eivljenju. Pa \u0161e na treningu juda sta dva trenerja biv\u0161a specialca. Vesolje ima smisel za humor! Kaj naj drugega kot star\u0161a narediva? V \u017eivljenju je zelo pomembno sprejemanje samega sebe in drugih. To je ena taka velika lekcija za nas star\u0161e. Kaj si ne \u017eelimo vsi star\u0161i, da bi na\u0161i otroci u\u017eivali v stvareh, ki jih bodo po\u010deli? Da delujejo iz srca?<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
I am a mother of two children. The older one is in the puberty stage. He is a calm adolescent who likes peace and time to himself. That's when he locks himself in the room and listens to music, of course with headphones on. Thank God! In this phase, when I am creating my own independent path, as a hypnotherapist, I managed to establish a more authentic contact with my children. Every morning \u2026<\/p>\n